V Bruslju vseevropski protest kmetov, policija na jajca odgovorila s solzivcem (FOTO)

V Bruslju ob robu vrha voditeljev držav članic poteka vseevropski protest kmetov. Protest, ki se odvija tudi na območju ulice Rue de la Loi in trga Place du Luxembourg, je po ocenah organizatorjev iz združenja Copa-Cogeca pritegnil več kot 10.000 kmetov, med njimi tudi okoli 70 iz Slovenije.

Po poročanju Euronews naj bi policija proti kmetom, ki so s traktorji blokirali ceste ter metali krompir in jajca, uporabila solzivec in vodne topove.

Kot so sporočili z Zadružne zveze Slovenije (ZZS), želijo kmetje s protestom odločno opozoriti na vse slabše pogoje za kmetovanje ter na upad konkurenčnosti evropskega in slovenskega kmetijstva. "Tu smo zato, da poskušamo evropske odločevalce prepričati v to, da vendarle spremenijo pogled na kmetijstvo," je v nagovoru na protestu dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Ocenil je, da je kmetijstvo največji poraženec večletnega finančnega okvirja.

Med ključnimi razlogi za nezadovoljstvo evropski kmetje izpostavljajo prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Po mnenju kmetov takšni sporazumi omogočajo uvoz hrane, pridelane po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v EU. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta sicer v sredo dosegla dogovor za zaščito evropskih kmetov, ki bo omogočal začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz izdelkov iz držav podpisnic Mercosurja.

Podgoršek sicer pozdravlja varovalke, ki jih predvideva dogovor, a ob tem opozarja, da bo hrana, ki bo prišla iz Južne Amerike v EU bistveno cenejša, saj ima Evropa izjemno visoke standarde na tem področju.

Kmetje opozarjajo tudi na krčenje denarja za kmetijstvo v predlogu večletnega finančnega okvira EU ter na dodatna birokratska bremena, ki jih za živinorejce in lastnike gozdov prinaša evropska uredba o deforestaciji gozdov.

V ZZS poudarjajo, da evropsko kmetijstvo nujno potrebuje konkretne in izvedljive odločitve na treh ključnih področjih. Kot so sporočili, si želijo močno, enotno in ustrezno financirano skupno kmetijsko politiko po letu 2027, pošteno in pregledno trgovinsko politiko ter poenostavitev zakonodaje in večjo pravno gotovost.

Znotraj teh točk predlagajo zagotovitev namenskega proračuna, ki bi se prilagajal inflaciji, večjo investicijsko predvidljivost ter politike, ki bi krepile prehransko suverenost. Zavzemajo se tudi za večjo težo kmetijstva v trgovinskih pogajanjih, zahtevajo ustavitev ratifikacije sporazuma z Mercosurjem, revizijo že sklenjenih trgovinskih sporazumov ter učinkovit nadzor nad uvozom iz Ukrajine. Ob tem pozivajo k prizadevanjem za ničelne carine z ZDA za ključne kmetijske proizvode ter k pospešitvi sprejema okoljskega omnibus svežnja, ki bi omogočil sprostitev trajnostnih naložb.

Ob tem so dodali, da so predstavniki evropskih kmetov in kmetijskih zadrug evropskim voditeljem pripravljeni predstaviti konkretne predloge za zagotovitev vzdržne prihodnosti evropskega kmetijstva ter od njih pričakujejo podporo pri iskanju dolgoročnih rešitev.

Francija in Italija nasprotujeta podpisu sporazuma

Italija je v sredo sporočila, da se pridružuje francoskemu nasprotovanju sporazumu, potem ko je premierka Giorgia Meloni v parlamentu dejala, da bi bilo njegovo sprejetje "preuranjeno". Ob tem je poudarila, da Italija pred morebitno odobritvijo zahteva "ustrezna vzajemna jamstva za zaščito kmetijskega sektorja".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrh prispel z jasnim in neomajnim nasprotovanjem sporazumu ter pozval k nadaljevanju pogajanj januarja. "Nismo pripravljeni. Ta zadeva ne stoji skupaj," je dejal in dodal: "Sporazuma v takšni obliki ni mogoče podpisati."

Macron je pojasnil, da se je o morebitni preložitvi podpisa sporazuma pogovarjal tudi z voditelji Italije, Poljske, Belgije, Avstrije in Irske. Francoska vlada med drugim zahteva dodatne varovalke pred gospodarskimi pretresi, strožja pravila za države Mercosurja – vključno z omejitvami pri uporabi pesticidov – ter okrepljen nadzor na evropskih pristaniščih.

Italijansko stališče Franciji zagotavlja dovolj podpore za morebitno blokado načrtov predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o podpisu sporazuma v soboto. Za nadaljevanje postopka je namreč potrebna podpora vsaj dveh tretjin držav članic EU. "To ne pomeni, da želi Italija sporazum blokirati ali mu nasprotovati v celoti, temveč da ga bo podprla le, če bodo v njem zagotovljena ustrezna vzajemna jamstva," je še poudarila Meloni.

Golob: Sporazum mora vključevati ustrezne varovalke

Tudi po mnenju premierja Roberta Goloba mora prostotrgovinski sporazum vključevati ustrezne varovalke, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete, veljala tudi za uvožene izdelke. V primeru ustreznih varovalk se tako slovenskim kmetom ni treba bati, je zagotovil.

"V interesu Evrope je, da se odpirajo novi trgi. Hkrati pa moramo zagotoviti, da so naši trgi dejansko enakovredni, da so naši proizvajalci, tudi hrane, in industrija v enakovrednem položaju," je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju glede podpisa decembra lani sklenjenega sporazuma med unijo in Mercosurjem povedal Golob.

Izrazil je prepričanje, da bosta oba interesa zadovoljena, če bodo v okviru sporazuma v celoti uveljavljene t. i. zrcalne varovalke. V skladu z njimi bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete in industrijo, veljali tudi za izdelke, uvožene iz Južne Amerike, je pojasnil.

Če bo sporazum vključeval varovalke, kar se bo po premierjevem mnenju tudi zgodilo, bo njegov podpis podprla tudi Slovenija. Prav tako pa se v primeru ustreznih varovalk v sporazumu slovenskim kmetom ni treba bati nelojalne konkurence, je zagotovil.